-
1 reproach
[rə'prəu ] 1. verb(to rebuke or blame but usually with a feeling of sadness and disappointment rather than anger: She reproached me for not telling her about my money troubles; There is no need to reproach yourself - you did the best you could.) očitati2. noun((an) act of reproaching: a look of reproach; He didn't deserve that reproach from you.) očitek- reproachfully* * *I [ripróuč]nounočitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)reproaches plural ecclesiastic litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)a term of reproach — zmerljivka, psovka, grda besedaI am free from reproach — sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitatihe is a reproach to... — on je sramota za...to bring reproach upon s.o. — delati sramoto komu, diskreditirati kogato heap reproaches on s.o. — obsuti koga z očitkiII [ripróuč]transitive verbgrajati, kritizirati; očitati (komu kaj); oštevati, (o)zmerjati, psovati koga ( for zaradi); ponižati, osramotiti, obrekovati, opravljati, diskreditiratito reproach s.o. with s.th. — očitati komu kaj, pripisovati komu kaj, obdolžiti, abtožiti koga česato reproach s.o. with duplicity — očitati komu njegovo lažnivost
См. также в других словарях:
obsúti — sújem dov., obsúl in obsùl (ú ȗ) 1. vreči večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: obsuti z rižem / obsuti s kamenjem, kroglami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
